Zbogom, prijatelji. Čudežna dežela zapira svoja vrata …
S
pogledom zdrsnem po Čudežni deželi, po vseh kotičkih in policah, ki se šibijo
pod barvitimi umetnijami slovenskih ustvarjalcev. Koliko prelepih spominov je
ujetih v ta čas in prostor!? V očeh me zaskelijo solze, a se kljub temu pogumno
nasmehnem. Z vami bi želela deliti pomembno odločitev.
Ne.
To ni neslana šala Norega klobučarja iz Aličine čudežne dežele, kjer vlada
narobe svet in ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Prav zares se bliža dan,
ko bo v ključavnici še zadnjič zaškrtal čudežni ključ z zlatim obeskom. Ko bom
poslednjič pritisnila kazalec na stikalu in svoj mali svet potopila v temo. A
ta svet ni le moj, kajne?
Je
moj, tvoj. Je naš. In ravno zato je ta odločitev tako presneto težka. Tehtati
pluse in minuse, hkrati poslušati srce in na koncu tleskniti s čarobno taktirko
po mizi – huh, povem vam, da sem ob tem na prsih občutila breme širnih svetov.
Jasmina!
Kaj govoriš? Kako, zakaj?!
Ja,
takole je. Misel, da se poslovim od Čudežne dežele, je pričela v meni tleti že
dolgo tega. Tiho mi je mežikala in me mamila, jaz pa sem jo vztrajno potiskala
na rob zavesti in jo poskušala preglasiti s 1001 razlogom za njen obstanek.
Vedno, ko se je ta misel igrala z menoj, je namreč vstopil kdo od vas v ta
čudežni prostor in se zahvalil, ker sem tam. Je dal kompliment, je povedal,
koliko mu ta prostor pomeni. To je bilo tisto, kar me je najdlje časa odvračalo
od te misli. Ker ste mi bili ljudje, ki vas je Čudežna dežela razveseljevala in
vam dajala zavetje ter ideje in inspiracije, precej pomembni v tej zgodbi. Bolj
pomembni od same sebe. Nisem želela razočarati vseh tistih, ki ste skupaj z
menoj tkali eno najbolj ustvarjalnih in uspešnih pravljic, ker ta
naš svet potrebuje deželo, kot je naša, ker navsezadnje po tej poti nisem
stopala sama. Pa tudi zato, ker je bila ta dežela ves ta čas še bolj uspešna,
kot sem si ob njenem odprtju sploh drznila sanjati. Ker je še vedno uspešna..
Pa vendar.. se je zgodilo. Prišel je trenutek, ko se je misel razplamtela in,
ko sem doumela, da je resnično napočil skrajni čas, da prisluhnem svojemu srcu.
Tako zdaj pišem zadnje poglavje zgodbe o Čudežni deželi, katere platnice dišijo
po uspešnici. Kako le ne, to je pravzaprav zgodba o uspehu, prepletli smo
kreativne prste več kot 70 slovenskih umetnikov in ustvarili deželo, kjer je
ustvarjanje enako dihanju. Si predstavljate to? Noro, saj vem. Zlasti, ker se
je v tem času spoštovanje in cenjenje ročno izdelanih izdelkov močno pomaknilo
po lestvici navzgor. To pravzaprav največ šteje, kajne? Moje poslanstvo je
končano.
Čas
je, da razprem krila …
Zakaj
torej slovo, če poslovanje Čudežne dežele ni obarvano v rdeče številke? Zakaj,
če je uresničila in presegla zastavljene cilje? Povsem iskrena bom z vami, kot
vedno doslej – veste, življenje ni pravljica, četudi živiš v Čudežni deželi.
Sprva mi je ta mali svet predstavljal zavetje, sanjsko deželo, kjer sem kot
Alica živela svoje sanje. Bila sem srečna, v tem svojem milnem mehurčku. Potem
pa sem sčasoma na tej poti izgubila samo sebe, svojo umetniško dušo, ki
preprosto ni imela več priložnosti, da bi se razvijala, cvetela, bila srečna.
Vso svojo energijo in ves svoj čas sem
namreč posvetila Čudežni deželi, v kateri sem prvotno želela na ogled postaviti
svoj nakit, svojo umetnijo. Posel je nato prerasel vsa moja pričakovanja in
nekdaj prijeten košček sveta je postal moja kletka. Zdi se mi, da dan za dnem
le še tavam skozi labirint birokracije, za ustvarjanje mi vsak dan znova
zmanjka časa. Izpod kopice papirjev in škatel, sem se tako večkrat, že dneve,
tedne in mesece, zalotila, kako hrepeneče kukam v svoj ustvarjalni kotiček.
Potrebujem to, me razumete?
Potrebujem
občutek nožiča za ustvarjanje v svojih dlaneh, kreativen ples prstov, ki na
polimerni masi puščajo sledi pravljične umetnosti. Potrebujem svobodo, ki je
umetniku zrak. Moje srce je tu in to sem jaz. Zato je čas, da Alica pomaha
Čudežni deželi v slovo in se odpravi novim dogodivščinam na proti. Čas je, da
razprem svoja krila in zletim iz kletke ter nikdar več ne pozabim, kdo sem v
svojem bistvu – ustvarjalna umetniška duša, ki bo brez utesnjujočih okov letela
naravnost proti novim zmagam.
Priložnost
zate, ki obožuješ veslanje v poslovnih vodah in ti umetnost ni tuja …
Odločitev
je sprejeta, poti nazaj več ni. Se mi pa nekako ne zdi prav, da bom zavoljo
tega, ker sledim sebi in, ker se želim posvetiti svoji prvi ljubezni –
izdelovanju nakita, zaprla vrata tistim, ki ste sledili meni. Zato odpiram nove
karte, ki razkrivajo priložnost za prav posebno osebo. Umetniško dušico, ki
razume, čuti in pozna ples kreativnih prstov, ki ji predvsem premagovanje
poslovnih valov predstavlja svojevrsten izziv in veselje. Takšni pravljični
osebi bi z veseljem predala ključ dežele, s katero ta trenutek diha 70
fantastičnih in edinstvenih slovenskih ustvarjalcev. Osebi, ki bi odgovorno
sprejela poslanstvo in nasledila Aličin prestol, skupaj z ustvarjenim imenom,
umetniki, Facebook profilom, pridobljenim znanjem in sleherno rečjo, ki spada pod znamko
Čudežna dežela. Osebi, ki ji birokracija ni tuja, umetnost pa nosi v srcu.
Osebi, ki išče priložnost, izziv, ki bi čudežni svet vzela za svojega in naprej
peljala to uspešno zgodbo. Osebi, ki ji bo ta svet predstavljal svojstven
kotiček pod nebom in ji hkrati zagotavljal uspešno kariero in mesečni prihodek.
Morda poznaš kakšno tako? Potem deli naprej. Ali pa čutiš, da si ti ta
kreativna in poskočna žabica, ki se odlično znajde v vodi in na kopnem? Če je
tako, pa pridi in se predstavi. Čudežni zvonček nestrpno čaka nate!
Hvala
…
Za
konec pa bi se želela še srčno in iskreno zahvaliti vsem tistim, ki ste verjeli
vame od samega začetka, ki ste priskočili, kadar sem potrebovala kakršnokoli
pomoč v zvezi s Čudežno deželo, ki ste me v tej zgodbi podpirali in pomagali
dokazati svetu, da eno preprosto dekle iz majhnega mesta lahko žanje velike
uspehe, če le vloži dovolj truda in če le ima nekoga, ki verjame vanjo. Hvala
vsem, ki ste kadarkoli v teh letih vstopili v Čudežno deželo, na tak ali
drugačen način. Hvala za vse tople besede, vzpodbudo in ideje. Ni vas malo.
Veste pa, kateri ste.
V
Čudežno deželo ste z moje strani vabljeni vse do konca meseca avgusta, letos.
Do takrat vas bom še naprej in še bolj razvajala z objavami, popusti na
izdelke, vam predstavila še kakšno ustvarjalko tedna in vas morda pocrkljala z
nagradno igro. Zatorej – bodite z menoj še to poletje, vesela bom vaše družbe.
Od jeseni naprej pa boste z menoj v srcu in za vas bom še naprej ustvarjala. S
še večjim žarom in še mogočnejšim zagonom. Obljubim. Zdaj pa skupaj stiskajmo
pesti, da v času do konca avgusta, v Čudežno deželo kmalu vstopi nova Alica.
Ali Nori klobučar. Le kdo bi vedel?
Hvala,
prijatelji!
Jasmina